Page 89 of 324

87
Definicije
Sistem proti blokiranju koles
(ABS) in sistem za elektronsko
porazdelitev zavorne sile (REF)
Ta sistem izboljšuje stabilnost in vodljivost vozila med zaviranjem in prispeva k boljšemu
n
adzoru v ovinkih, še posebej na slabem ali
s
polzkem
c
estišču.
ABS
preprečuje blokado koles pri zaviranju v
sil
i.
Sistem
REF omogoča porazdelitev zavornega
p
ritiska po posameznih kolesih.
Pomoč pri močnem zaviranju
(AFU)
Ta sistem dovoljuje hitrejše doseganje o ptimalnega zavornega pritiska pri zaviranju v
sili
in s tem krajšo zavorno pot.
Sproži
se glede na hitrost, s katero voznikova
n
oga pritisne na zavorni pedal. V tem primeru
se
zmanjša upor pedala ter poveča učinkovitost
z
aviranja.
Sistem za preprečevanje
zdrsavanja koles (ASR)
Sistem ASR (poznan tudi kot sistem za p reprečevanje spodrsavanja koles) izboljšuje
k
ontrolo trenja tako, da deluje na zavore
pogonskih koles in motor, ter s tem omejuje
spodrsavanje koles. Ohranja tudi stabilnost
vozila
pri pospeševanju.
Dinamična kontrola stabilnosti
(CDS)
Sistem CDS nadzoruje kolesa in, če nastane razlika med potjo vozila in želeno smerjo
v
oznika, samodejno deluje na zavore enega ali
več
koles in na motor, da usmeri vozilo v želeno
s
mer, vendar samo v mejah fizikalnih zakonov.
Zaščita pred zanašanjem
prikolice (TSM)
Sistem glede na različico vozila omogoča n adzor nad vozilom pri vožnji s prikolico in
z
manjšuje tveganje za nenaden zavoj iz smeri
vo
žnje.
Prve informacije
Glede na različico je vozilo opremljeno s sistemom za elektronski nadzor pogona , ki
optimalno
deluje na zasneženem cestišču.
Ta
funkcija zaznava pojave slabšega oprijema
s
cestiščem, ki povzroča oteženo speljevanje in
n
adaljevanje vožnje po svežem ali steptanem
s
negu.
V tem primeru elektronski nadzor pogona
omeji pojave spodrsavanja sprednjih koles
in tako zagotovi optimalno vleko vozila brez
zanašanja. Na
cestišču s slabšim oprijemom je zelo
p
riporočljiva uporaba zimskih pnevmatik.
Sistem proti blokiranju
koles (ABS) in sistem za
elektronsko porazdelitev
zavorne sile (EBD)
Svetenje te opozorilne lučke opozarja n
a nepravilno delovanje sistema
ABS.
Vozilo
kljub temu ohrani delovanje klasičnih
z
avor. Vozite previdno z zmerno hitrostjo. Te
opozorilne lučke skupaj z zvočnim
s
ignalom in sporočilom opozarjajo
n
a nepravilno delovanje sistema za
elektronsko porazdelitev zavorne sile
(EBFD).
Obvezno ustavite vozilo takoj, ko lahko to
varno storite.
V
obeh
primerih naj sistem čim prej pregleda
s
er visna
mreža PEUGEOT ali usposobljena
s
ervisna delavnica.
5
Var nost
Page 90 of 324

88
Pri zamenjavi koles (pnevmatik in platišč) preverite, ali so homologirana za vaše
v
ozilo.
Pri normalnem delovanju sistema
ABS
lahko nastajajo rahle vibracije na
z
avornem pedalu.
Pri zaviranju v sili močno pritiskajte
na zavorni pedal brez vmesnega
popuščanja pritiska.
Po
trčenju naj te sisteme pregleda
s
er visna mreža PEUGEOT ali
usp
osobljena servisna delavnica.
Sistem za dinamično kontrolo
stabilnosti (CDS) in sistem proti
zdrsavanju koles (ASR)
Sistema se samodejno aktivrata ob vsakem zagonu vozila.
Takoj
ko zaznata težavo v zvezi z
o
prijemljivostjo pnevmatik s podlago in smerjo
vožnje,
posežeta v delovanje motorja in
z
avornega sistema. To
označi utripanje opozorilne lučke
n
a instrumentni plošči.
Izklop/ponovni vklop
V posebnih okoliščinah (pri speljevanju z blatnih, zasneženih ali peščenih tal itd.) je
p
riporočljivo izklopiti sistem ASR, da se lahko
k
olesa prosto premikajo in ponovno oprimejo
tal.
Različice z avdio sistemom in različice GT/GTi
F Za izklop sistemov CDS in ASR p ritisnite ta gumb.
Različice z zaslonom na dotik, razen različic GT/GTi
F Za izklop funkcije pritisnite »Traction control (Nadzor
oprijema) «
v meniju Driving
functions (Funkcije za vožnjo) .
Okvara
Prižig te opozorilne lučke, ki jo s
premlja prikaz sporočila in zvočni
s
ignal, opozarja na motnjo v
delovanju sistemov.
Delovanje
sistemov naj preveri ser visna mreža
P
EUGEOT ali usposobljena servisna delavnica.
Izklop
potrdita
prižgana
opozorilna
l
učka
na
instrumentni
plošči
in
p
rižgana
kontrolna
lučka
gumba.
Sistem(a)
lahko
ponovno
vključite,
ko
to
o
mogoča
ustrezen
oprijem. Sistem(a)
se ponovno samodejno vključi(ta) ob
v
saki
ponovni vključitvi kontakta ali pri hitrosti
n
ad
50
km/h (razen pri različicah GT in GTi).
Pri
vožnji
do hitrosti 50 km/h lahko sistem
vk
ljučite
ro
čno.
Različice z avdio sistemom in različice GT/
GTi F Za izklop sistemov CDS in ASR
p
onovno pritisnite ta gumb.
Različice z zaslonom na dotik, razen
različic GT/GTi F
Z
a vklop funkcije ponovno
pritisnite » Traction control
(Nadzor oprijema) « v meniju
D
riving functions (Funkcije
pri vožnji) .
Var nost
Page 91 of 324

89
ASR/CDS
Pri normalni vožnji sistema nudita dodatno
v
arnost, vendar voznika to ne sme
spodbujati
k tvegani ali prehitri vožnji.
Tveganje
izgube nadzora se poveča
p
redvsem v razmerah s slabšim
o
prijemom cestišča (dež, sneg, poledica).
Z
ato je za vašo varnost pomembno, da
s
ta ta sistema aktivirana v vseh razmerah,
predvsem v zahtevnih.
Sistema
delujeta zanesljivo, če upoštevate
p
roizvajalčeva navodila v zvezi s kolesi
(
pnevmatike in platišča), zavornimi
k
omponentami, elektronskimi deli ter
postopki
montaže in posegi v ser visni
m
reži PEUGEOT.
Za
najboljši izkoristek teh sistemov v
z
imskih razmerah je priporočena uporaba
z
imskih pnevmatik.
V tem primeru je bistveno, da kolesa
opremite s pnevmatikami, primernimi za
vaše
vozilo.Kontrola stabilnosti pri vožnji s
prikolico (TSM)
Pri vožnji s prikolico ta sistem zmanjša tveganje za zanašanje vozila ali prikolice.
Delovanje
Sistem se samodejno vklopi, ko vklopite kontakt.
Delovanje elektronskega nadzora stabilnosti
(ESC)
ne sme biti moteno.
Če
sistem pri vožnji med 60 km/h in 160 km/h
z
azna nihanje (zanašanje) prikolice, začne
z
avirati, da stabilizira prikolico in, če je
p
otrebno, zmanjša moč motorja, da upočasni
v
ozilo. Na
popravljanje opozarja utripajoča
k
ontrolna lučka na instrumentni
p
lošči in prižgane zavorne luči.
Podatke o dovoljenih masah in obremenitvah
boste
našli v poglavju »Tehnični podatki« ali na
h
omologacijskem potrdilu za vaše vozilo.
Za
zagotavljanje popolne varnosti med vožnjo
s
sistemom vlečne kljuke glejte ustrezen
razdelek.
Motnja v delovanju
Če pride do motenj v delovanju s istema, na instrumentni plošči
z
asveti ta opozorilna lučka, hkrati pa
s
e prikaže sporočilo, ki ga spremlja
z
vočni signal.
Če
nadaljujete z vleko prikolice, zmanjšajte
h
itrost
in
vozite previdno!
Delovanje
sistema naj preveri ser visna mreža
P
EUGEOT ali usposobljena servisna delavnica. Sistem
za nadzor stabilnosti prikolice
z
agotavlja dodatno varnost v običajnih
p
ogojih za vožnjo ob upoštevanju
p
riporočil za uporabo prikolice. Uporaba
s
istema voznika ne sme spodbuditi k
dodatnemu tveganju, kot je uporaba
prikolice
v neugodnih pogojih (prevelika
o
bremenitev, neupoštevanje dovoljene
m
ase
vlečne kljuke, obrabljene ali premalo
n
apolnjene pnevmatike, okvara zavornega
sistema
itd.) ali vožnja s preveliko hitrostjo.
V
nekaterih primerih sistem ESC ne zazna
z
anašanja prikolice, zlasti, če je prikolica
l
ahka.
Če
vozite po spolzkem ali poškodovanem
v
ozišču, sistem morda ne bo mogel
p
reprečiti sunkovitega zanašanja prikolice.
5
Var nost
Page 92 of 324

90
Varnostni pasovi
Sprednja varnostna pasova
Sprednja varnostna pasova sta opremljena s sistemom pirotehničnih zategovalnikov in
o
mejevalnikov zatezne sile.
Sistem
vpliva na večjo varnost potnikov na
s
prednjih sedežih ob čelnih in bočnih trčenjih.
G
lede na silovitost trčenja sistem pirotehničnih
z
ategovalnikov takoj močneje zategne pas čez
t
elo potnika.
Varnostna
pasova s pirotehničnima
z
ategovalnikoma delujeta pri vključenem
ko
ntaktu.
Omejevalnik
zatezne sile zmanjša pritisk
v
arnostnega pasu na prsni koš potnika in ga
t
ako bolje zaščiti.
Varnostni pasovi na zadnjih
sedežih
Zaklepanje
F Povlecite pas in vtaknite zapenjalo v zaklep.
F P reverite zaklepanje s potegom za pas.
Odklepanje
F Pritisnite rdeč gumb na zaklepu.
F Pas zadržite, da se pravilno navije.
Opozorilne lučke za nepripet/
odpet varnostni pas
1.Opozorilna lučka na instrumentni plošči z
a nepripet/odpet sprednji in/ali zadnji
varnostni pas.
2. Opozorilna
lučka sprednjega levega pasu
3. Opozorilna
lučka
sprednjega
desnega
pasu
4. Opozorilna
lučka zadnjega desnega pasu
5. Opozorilna
lučka zadnjega srednjega pasu
6. Opozorilna
lučka zadnjega levega pasu
Če
je hitrost vozila višja od 20 km/h, ta oziroma
t
i opozorilni lučki dve minuti utripata, sočasno
p
a se oglasi zvočni signal. Po dveh minutah
o
stane/ta opozorilna/i lučka/i vklopljena/i,
d
okler voznik in/ali sovoznik ne pripne
varnostnega pasu.
Vsak
zadnji
sedež
je
opremljen
z
varnostnim
p
asom
s
tritočkovnim
vpetjem
in
navojnim
m
ehanizmom z omejevalnikom zatezne sile
(razen
za
potnika
na
zadnjem
srednjem
s
edežu).
Var nost
Page 93 of 324

91
Kontrolne lučke sprednjih in
zadnjih varnostnih pasov
Ob vključenem kontaktu zasveti kontrolna lučka 1 na instrumentni plošči, ustrezna
k
ontrolna lučka (od 2 do 6)
pa zasveti rdeče na
p
rikazovalniku kontrolnih lučk varnostnih pasov
i
n varnostne blazine prednjega sopotnika, če je
p
as nepripet ali odpet. Če
eden od varnostnih pasov ni pripet,
z
a približno 30 sekund zasveti ustrezna
k
ontrolna lučka (4 do 6 ).
Nekaj nasvetov
Voznik se mora prepričati, da potniki p
ravilno uporabljajo varnostne pasove in
se
pred vožnjo z njimi pripnejo.
Vedno se pripnite z varnostnim pasom, ne
glede na to, kje v vozilu sedite, in ne glede
na
čas trajanja vožnje.
Zaponko varnostnega pasu vedno vstavite
v
zaklep istega sedeža, ker v nasprotnem
p
rimeru varnostni pas ne bo opravil svoje
vloge v polni meri.
Varnostni pasovi so opremljeni z navojnim
mehanizmom,
ki omogoča samodejno
p
rilagoditev dolžine pasu vašemu telesu.
V
arnostni pas se samodejno navije na
navojni mehanizem, ko ga ne uporabljate.
Navojni mehanizmi so opremljeni s
samodejno
blokado, ki se sproži in zadrži
p
otnika med trčenjem, zaviranjem v sili
a
li prevračanjem vozila. Sistem izključite
t
ako, da močno povlečete pas in ga
sp
ustite, da se navije.
Pred
in po uporabi se prepričajte, da je
p
as pravilno navit.
Če
ste sedež ali zadnjo klop preklapljali
a
li prestavljali, se prepričajte, ali je pas
p
ravilno nameščen in navit. Namestitev
Spodnji
del pasu mora biti nameščen kar s
e da nizko čez medenico.
Zgornji del pasu mora biti nameščen čez
ra
mo, ob vratu.
Varnostni
pasovi so učinkoviti le:
- če
se tesno prilegajo telesu,
- če
jih pripnete z enakomernim
p
otegom in pri tem preverite, da niso
zviti,
- če
varujejo samo eno osebo,
- če
niso strgani ali razcefrani,
- če
niso spremenjeni ali preoblikovani,
k
ar poslabša njihovo delovanje.
5
Var nost
Page 94 of 324

92
Vzdrževanje
Zaradi veljavnih varnostnih predpisov
mora vsak poseg na varnostnih pasovih
v vašem vozilu opraviti usposobljena
s
er visna delavnica ali ser visna mreža
P
EUGEOT, kjer delo izvedejo strokovno in
z ustreznim materialom.
Redni pregled varnostnih pasov naj
izvede
ser visna mreža PEUGEOT ali
u
sposobljena ser visna delavnica, zlasti če
s
o na pasovih vidne sledi poškodb.
Pasove
čistite z milnico ali čistilnim
s
redstvom za tekstil, ki ga lahko kupite v
ser visni
mreži PEUGEOT.
Navodila za otroke
Uporabite
prilagojeni otroški sedež, če je
s
opotnik star manj kot 12 let in če meri v
v
išino manj kot 1,5 metra.
Nikoli
ne pripenjajte več otrok z enim
v
arnostnim pasom.
Nikoli
ne prevažajte otrok v naročju.
Več
informacij o otroških sedežih boste
našli
v ustreznem poglavju. V primeru trka
Pirotehnični
sistem varnostnih pasov
s
e lahko sproži pred varnostno blazino
i
n neodvisno od nje, kar je odvisno od
vrste in silovitosti trčenja .
Sprožitev
p
irotehničnih zategovalnikov lahko
s
premljata dim in zvok, ki sta posledica
delovanja
pirotehnične kartuše, vgrajene
v s
istem.
V vsakem primeru zasveti opozorilna
lučka
varnostne blazine.
Po
trčenju naj sistem varnostnih pasov
p
regleda in po potrebi zamenja ser visna
mreža
PEUGEOT ali usposobljena
s
ervisna delavnica.
Varnostne blazine
Splošne informacije
Sistem varnostnih blazin je namenjen večji varnosti potnikov (razen potnika na zadnjem
s
rednjem sedežu) v primeru močnega trčenja.
V
arnostne blazine dopolnjujejo delovanje
sistema varnostnih pasov, ki so opremljeni z
omejevalnikom
zatezne sile (razen varnostnega
p
asu za potnika na zadnjem srednjem sedežu).
V
primeru trčenja elektronski detektorji v
o
bmočjih za zaznavanje trka zaznajo in
anal
izirajo
č
elna
in s
transka
t
rčenja:Sistem varnostnih blazin ne deluje, ko
je kontakt izključen.
Ta
oprema se sproži samo enkrat. V
p
rimeru ponovnega trka (pri isti ali drugi
n
esreči) se varnostna blazina ne bo
p
onovno
s
prožila.
Območja zaznavanja trka
A.
Območje čelnega trčenja
B. Območje
bočnega trčenja
- v
primeru močnega trčenja se varnostne
b
lazine v trenutku napihnejo in zavarujejo
potnike v vozilu (razen potnika na zadnjem
s
rednjem sedežu). Takoj po trčenju
s
e blazine hitro izpraznijo ter tako ne
zmanjšajo vidljivosti in potnika ne ovirajo pri
i
zstopanju iz vozila.
- v primeru manjšega trčenja, trčenja v zadnji
d
el ali v nekaterih primerih prevračanja
o
bstaja nevarnost, da se varnostne blazine
ne bodo sprožile; v takšnih primerih za
o
ptimalno zaščito zadostuje že varnostni
p
as.
Var nost
Page 95 of 324

93
Ob sprožitvi varnostne blazine ali varnostnih blazin lahko zaznate rahel
dim
in zvok, ki sta posledica sprožitve
p
irotehničnega vložka, vgrajenega v
s
istem.
Plin
ni škodljiv, lahko pa je nekoliko
dr
ažeč.
Zvok
d
etonacije,
k
i
j
e
p
ovezan
s
s
prožitvijo
e
ne ali več varnostnih blazin, lahko za
k
ratek čas vpliva na poslabšanje sluha.
Prednje varnostne blazine
Sistem prednjih varnostnih blazin ščiti glavo in prsni koš voznika in sovoznika na prednjem
s
edežu ob močnih čelnih trkih.
Varnostna blazina za voznika je shranjena
v osrednjem delu volana, za sopotnika/e na
prednjem
sedežu pa v armaturni plošči nad
p
redalom pred sopotnikovim sedežem.
Sprožitev
Sprožita se hkrati, razen v primeru, da je sovoznikova varnostna blazina izklopljena,
in
sicer ob močnem čelnem trčenju v del ali
c
elotno območje čelnega trčenja A,
vzdolžno
n
a vozilo, na vodoravni podlagi in v smeri od
spredaj proti zadnjemu delu vozila.
Prednja
varnostna blazina se sproži med
p
rsnim košem in glavo: na voznikovi strani
p
red volanom, na sovoznikovi strani pa pred
armaturno
ploščo, da ublaži pomik telesa
nap
rej.
Motnja v delovanju
Če na instrumentni plošči zasveti ta lučka, naj delovanje sistema preveri
p
rodajna mreža PEUGEOT ali
usp
osobljena servisna delavnica. V
primeru
trčenja se varnostne blazine
m
orda ne bodo sprožile.
Stranske varnostne blazine
Sistem stranskih varnostnih blazin ščiti zgornji del telesa (od glave do trebuha) voznika in
p
rednjega sopotnika ob močnih bočnih trkih (če
j
e vaše vozilo z njimi opremljeno).
Stranske
varnostne blazine so nameščene v
s
transkem delu naslonjala sedeža pri vratih.
Sprožitev
Sprožijo se vsaka zase, in sicer ob močnem bočnem trčenju v del ali celotno območje
č
elnega trčenja, navpično na vzdolžno os
v
ozila, na vodoravni podlagi in v smeri od
zunanjega proti notranjemu delu vozila.
Stranska
varnostna blazina se sproži med
p
asom in glavo potnika na sprednjem sedežu
t
er oblogo v vratih.
Zavesaste varnostne blazine
Sistem prispeva k večji zaščiti glave voznika in p otnikov (razen potnika na zadnjem srednjem
s
edežu) ob močnih bočnih trkih.
Zavesaste varnostne blazine so shranjene v
stebričkih
vrat in v zgornjem delu potniškega
p
rostora.
5
Var nost
Page 96 of 324

94
Sprožijo se hkrati z ustrezno stransko varnostno blazino in sicer ob močnem bočnem
t
rčenju v del ali celotno območje bočnega
t
rčenja B,
navpično na vzdolžno os vozila, na
v
odoravni podlagi in v smeri od zunanjega proti
notranjemu delu vozila.
Zavesasta
varnostna blazina se sproži med
p
otnikom na sprednjem ali zadnjem sedežu in
s
teklom.
Motnja v delovanju
Če na instrumentni plošči zasveti ta o pozorilna l učka, n aj d elovanje s istema
p
reveri ser visna mreža PEUGEOT ali
usp
osobljena servisna delavnica.
Obstaja
nevarnost, da se v primeru močnega
t
rčenja
varnostne blazine ne bodo sprožile.
V
primeru manjšega trka, udarca v bočni
d
el
vozila ali v primeru prevračanja vozila
o
bstaja nevarnost, da se varnostne
blazine
ne bodo sprožile.
V
primeru čelnega trčenja in trčenja v
z
adnji del vozila se stranske varnostne
blazine
ne bodo sprožile.
Nasveti
Za učinkovito in brezhibno delovanje
varnostnih blazin upoštevajte
naslednja varnostna pravila:
Sedite vzravnano in pokončno.
Pripnite se z varnostnim pasom in ga
ustrezno namestite.
Med potniki in varnostnimi blazinami
ne
sme biti nobene ovire (otroci, živali,
r
azni predmeti itd.); v bližino ali na pot
s
prožitve varnostne blazine ne pritrjujte
a
li nameščajte nobenih predmetov, ker
l
ahko v primeru sprožitve pride do resnih
t
elesnih
po
škodb.
Nikoli ne spreminjajte izvirnih funkcij
vozila,
zlasti v območju varnostnih blazin.
V
primeru prometne nesreče ali kraje
p
oskrbite za naknaden pregled sistema
varnostnih blazin.
Vse posege na sistemih varnostnih blazin
mora obvezno opraviti strokovnjak v
prodajni
mreži PEUGEOT ali usposobljeni
s
ervisni delavnici.
Kljub
upoštevanju vseh navedenih
v
arnostnih
u
krepov
n
i
i
zključena
n
evarnost
p
oškodb ali lažjih opeklin glave, prsnega
k
oša ali rok med sprožitvijo varnostne
b
lazine. Blazina se namreč v trenutku
n
apihne (v nekaj tisočinkah sekunde),
n
ato pa se vroči plini takoj izločijo skozi
o
dprtine, ki so temu namenjene. Sprednje varnostne blazine
Med
vožnjo držite obroč volana, ne n
jegovih prečk. Ne polagajte rok na o
srednji del volana.
Sovoznik
naj ne naslanja nog na
a
rmaturno ploščo.
V vozilu ne kadite, ker se pri napihovanju
varnostnih
blazin lahko opečete ali
p
oškodujete s cigareto ali pipo.
Ne razstavljajte ali prebadajte volana in ga
ne
izpostavljajte močnejšim udarcem.
Na
armaturno ploščo ali volanski obroč
n
ičesar ne pritrjujte ali lepite, ker se lahko
o
b sprožitvi varnostnih blazin zaradi tega
po
škodujete.
Zavesaste varnostne blazine
Na
strop ne pritrjujte ali obešajte
p
redmetov, saj lahko pride do poškodb
g
lave v primeru sproženja zavesastih
v
arnostnih blazin.
Če
je vozilo opremljeno z držali na stropu,
j
u ne odstranjujte, ker sta z njima dodatno
pritrjeni zavesasti varnostni blazini.
Sprožitev
Var nost